Gotfrid Lapriacher (Gotfrid Lapriacher) naznanja s svojimi dediči, da je dolžno pismo, glaseče se na stopetdeset funtov dunajskega denarja, in ki ga ima od Ivana Herbersdorferja (Hanns der Gerberstarffer), izročil svojemu sorodniku Vidu z Betnave (Veitt von Wynnttenaw), Henriku Mettelhaimerju (Hainrichen dem Mettelhaimer), oficialu Ptujskih (von Pettaw ambtman) in vrhovnemu kletarskemu mojstru deželnoknežje kleti v mestu Mariboru (obristen kellermaister... ze Marchpurg), ter mariborskemu meščanu Albrehtu Püchenpergerju (Albrechten dem Puechenperger, purger daselbs), ki naj s kapitalom iz zadolžnice ravnajo takole: sto funtov denarja naj izroče beneficiju sv. Katarine v mariborski župnijski cerkvi (auf sand Kathrein alter auf der parkirchen... ze Marichpurg), štirideset funtov naj naložijo v posest, iz katere dohodkov naj se vzdržuje večna luč (pri oltarju sv. Katarine?), preostalih deset funtov pa naj izroče cerkvenim ključarjem Sv. Petra (Malečnik) pri Mariboru (den zechlewten dacz Sand Peter) za zidavo (zu dem paw). Listino sta pečatila mariborski židovski sodnik Herman Waldner (Herman der Waldner... juden richter ze Marichpurg) in mariborski meščan Erhart Puchler (Erhart der Puchller, purger daselbs). Aussteller: Gotfrid Lapriacher s svojimi dediči Empfänger: Vid z Betnave, izstaviteljev sorodnik Henrik Mettelhaimer, oficialu Ptujskih in vrhovni kletarski mojster deželnoknežje kleti v mestu Mariboru Albreht Püchenperger, mariborski meščan  

Language: nemški