Gorenjski muzej je pokrajinski muzej, ki ima glavne razstavne prostore v Kranju, obenem pa še pet dislociranih lokacij po celi Gorenjski. Modeli dediščine, ki jih zbira, hrani, raziskuje in predstavlja Gorenjski muzej, so namenjeni sodobnim potrebam: bodo naj v oporo pri tvorbi in vzdrževanju regionalne in lokalnih identitet ter v navdih in pomoč za iskanje rešitev sodobnih kulturnih problemov ljudi na Gorenjskem in širše. Svoje poslanstvo gradimo na podlagi nosilnih zbirk: arheološke, etnološke, zbirke ljudske umetnosti, starejše, umetnostne, kulturne in novejše zgodovine ter sodobnosti, kabineta slovenske fotografije, likovne ustvarjalnosti Gorenjske in prešerniane.

Muzej je usmerjen v nenehno komuniciranje z okoljem – dediščino predstavljamo z razstavami, publikacijami, na delavnicah, študijskih krožkih in predavanjih. Gorenjski muzej je kraj, kjer se srečujejo ljudje, ki znajo v ohranjeni kulturni dediščini najti tiste skupne poteze, ki nas povezujejo z drugimi narodi oziroma kulturami, obenem pa izpostaviti tudi tiste dragotine, ki so le naše. Med svoje prijatelje prištevamo tako otroke, ki se razposajeno zabavajo na naših ustvarjalnih delavnicah, kakor uveljavljene raziskovalce, skupaj s katerimi oblikujemo podobe Gorenjske v preteklosti. Pa seveda še vse zvedave obiskovalce med tema dvema skrajnostma – dobrodošli tudi vi!Naši razstavni prostori: MESTNA HIŠAGlavni trg 44000 KRANJtel.: 04-201-39-80Mestna hiša v Kranju je eden najpomembnejših kulturnih spomenikov renesančne arhitekture na Slovenskem. Na ogled je Renesančna dvorana ter tri stalne razstave: dela akademskega kiparja Lojzeta Dolinarja (1893–1970), arheološka razstava Železna nit in etnološka razstava Ljudska umetnost na Gorenjskem. V pritličju je galerija, namenjena občasnim razstavam.

Za najavljene skupine imamo organizirano vodenje po stalni razstavi.Odpiralni čas:od torka do nedelje med 10. in 18. uroponedeljek – ZAPRTO1.1., 1.5., 1.11. – ZAPRTO PREŠERNOVA HIŠAPrešernova 74000 KRANJtel.: 04-201-39-83V hiši, kjer je od jeseni leta 1846 pa do smrti, 8. februarja 1849 prebival najpomembnejši slovenski pesnik dr. France Prešeren, je urejen spominski muzej. Sodobno postavljena stalna razstava prikazuje pesnikovo življenje, katerega prikaz je nadgrajen z avtentičnim pohištvom.Ob obletnicah pesnikovega rojstnega dneva in smrti se iz leta v leto vrstijo razstave, ki so povezane z njegovim življenjem in delom ter njegovim imenom. Odpiralni čas:od torka do nedelje med 10. in 18. uroponedeljek – ZAPRTO1.1., 1.5., 1.11. – ZAPRTO KOSTNICAob cerkvi Sv. Kancijana in tovariševGlavni trg4000 KRANJ Po zaključku izkopavanj na velikem staroslovanskem grobišču ob župnijski cerkvi v Kranju, ki so s prekinitvami potekala od leta 1953 do 1973, je bil na severni strani cerkve urejen Arheološki spomenik. Vidni so zidani temelji poznoantične osmerokotne krstilnice s polkrožno apsido na vzhodni strani, spodnji ostanki zidu kostnice okroglega tlorisa s konca 13. stoletja ter pokopališke kapele z grobnico iz 15. stoletja, ki je pripadala grofom Eghkom, ter novejše kostnice, ki jo sestavljajo skrbno zložene plasti lobanj in okončin pokojnikov.Odpiralni čas: od torka do nedelje med 10. in 18. uroponedeljek – ZAPRTO1.1., 1.5., 1.11. – ZAPRTO FINŽGARJEVA ROJSTNA HIŠADoslovče 154274 ŽIROVNICAtel.: 580-21-68 Življenje in delo pisatelja Frana Saleškega Finžgarja (1871–1962), avtorja romana Pod svobodnim soncem, je prikazano v njegovi rojstni hiši. Ta nam skupaj z ohranjenim skednjem in kozolcem ponazarja tudi v kakšnem okolju je živel in delal gorenjski kajžar in obrtnik v času pisateljeve mladosti. Odpiralni čas:- torek – petek med 8.30 in 15.30 uro- sobota, nedelja, praznik med 10. in 17. uro- ponedeljek – ZAPRTO ROJSTNA HIŠA DR. FRANCETA PREŠERNAVrba 24274 ŽIROVNICAtel.: 04-580-20-92Najpomembnejši slovenski pesnik, dr. France Prešeren (1800–1849), avtor slovenske himne, se je rodil v Vrbi, v hiši, ki urejena v spominski muzej z notranjo opremo iz pesnikovega časa, med katero ima še poseben pomen pesnikova zibelka. Odpiralni čas:- torek – petek med 9. in 16. uro- sobota, nedelja, praznik med 10. in 17. uro- ponedeljek – ZAPRTO MUZEJ TOMAŽA GODCAZoisova 154264 BOHINJSKA BISTRICAtel.: 04 – 577 – 01 – 42Muzej Tomaža Godca nosi ime po nekdanjem lastniku, izučenem usnjarju, izvrstnem športniku, planincu in turističnem delavcu v Bohinju. Bil je eden izmed organizatorjev t. i. bohinjske vstaje leta 1941 in kot talec ustreljen v Mauthausnu.V muzeju si lahko ogledate dve stalni razstavi: - Usnjarski muzej je rekonstrukcija usnjarske obrtne delavnice, ki je bila v hiši do druge svetovne vojne in katere lastnik je bil Tomaž Godec. - Mali vojni muzej, ki prikazuje čas prve svetovne vojne na severnem delu znamenite Soške fronte. S številnimi eksponati in dokumenti je na pretresljiv način prikazano tako življenje na sami fronti kot v frontnem zaledju na področju Bohinja. Odpiralni čas:Od 26.12 do 30.4:- sreda, sobota, nedelja med 10. in 12. ter 16. in 18. uroOd 1.5-25.10:- torek – nedelja med 10. in 12. uro ter 16. in 18. uro- v sezoni junij, julij, avgust vsak dan razen ponedeljka med 10 – 12 uro, 17 – 20 uriOd 26.10 do 25.12 – ZAPRTOPonedeljek, 1.1., 1.5. – ZAPRTO OPLENOVA HIŠAStudor 164267 SREDNJA VAS V BOHINJUtel.: 04 - 572-35-22Oplenova hiša pod Studorom je muzej bivalne kulture Bohinjcev z začetka 20. stoletja, saj so prostori opremljeni z avtentično opremo zadnjih lastnikov. Oplenova hiša je bohinjska domačija stegnjenega tipa, ki pod skupno streho združuje stanovanjske in gospodarske prostore. Zanimivost hiše je še danes delujoča črna kuhinja. Odpiralni čas:Od 26.12 do 30.6 in od 1.9. do 25.10:- vsak dan razen ponedeljka med 10. in 12. uro ter med 16. in 18. uroOd 1.7 do 31.8:- torek – nedelja med 11. in 19. uroOd 26.10 do 25.12 – ZAPRTOPonedeljek, 1.1., 1.5. – ZAPRTO PLANŠARSKI MUZEJStara Fužina 1814265 BOHINJSKO JEZEROtel.: 04-577-01-56 Planšarski muzej v Stari Fužini se nahaja v opuščeni vaški sirarni. Leta 1883 je bila v Stari Fužini v Bohinju namreč zgrajena sirarna, v kateri so še do leta 1967 izdelovali sir. V muzeju je ohranjena prvotna sirarska delavnica z originalnim sirarskim orodjem, kotli in priborom ter predmeti, ki so jih uporabljali planšarji pri svojem delu v planini. Na ogled je tudi lesen planšarski stan z notranjo opremo s planine Zajamniki iz leta 1849.Odpiralni čas:Od 26.12 do 30.6 in od 1.9. do 25.10:- vsak dan razen ponedeljka med 10. in 12. uro ter med 16. in 18. uroOd 1.7 do 31.8:- torek – nedelja med 11. in 19. uroOd 26.10 do 25.12 – ZAPRTO Historiat zbirke listinListine, ki jih danes hrani Gorenjski muzej, so bile leta 1954 prinešene v takratni Mestni muzej v Kranju iz trezorja Okrajnega ljudskega odbora. Tu so se nahajale od konca druge svetovne vojne. Pred tem pa so najverjetneje pripadale kranjskemu župnijskemu arhivu. Vse listine so nastale v Kranju. Najstarejša nosi letnico 1309, najmlajša 1839. Njihova vsebina se nanaša na cerkvene in gospodarske zadeve. Danes so kot zbirka listin hranjene v Gorenjskem muzeju na kustodiatu za starejšo zgodovino. Predstavljajo neprecenjiv zaklad, ker so v muzeju najstarejša dediščina, ki priča o življenju v mestu Kranju.