Zgodovina arhiva Zgodovinski arhiv Celje (ZAC) je del arhivske mreže v Republiki Sloveniji in pokriva območje štirinajstih upravnih enot: Brežice, Celje, Hrastnik, Krško, Laško, Mozirje, Sevnica, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Trbovlje, Velenje, Zagorje ob Savi in Žalec.

Zgodovinski arhiv v Celju je bil ustanovljen kot samostojna enota s sklepom Občinskega ljudskega odbora z dne 13. 12. 1956, uradno pa je začel delovati 10. 4. 1957 s sklepom Izvršnega sveta Ljudske skupščine LR Slovenije. Leta 1966 se je Zgodovinski arhiv Celje organiziral kot medobčinski arhiv in s tem razširil območje svojega delovanja na 11 občin 1965. leta ukinjenega okraja Celje. Danes obsega območje naslednjih upravnih enot: Brežice, Celje, Hrastnik, Krško, Laško, Mozirje, Sevnica, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Trbovlje, Velenje, Zagorje in Žalec. Leta 1958 je arhiv dobil prvega redno zaposlenega delavca (Janko Orožen je bil nameščen kot upravnik in arhivist), po letu 1961 pa se je arhiv začel kadrovsko širiti.

Danes je v arhivu zaposlenih 18 delavcev, od tega 9 arhivistov z visoko izobrazbo, magisterijem in doktoratom.V arhivu hranimo:- listine, urbarje, rokopise, diplome- gradivo različnih ustvarjalcev od 17. stoletja do danes s področja uprave, sodstva, gospodarstva, šolstva, zdravstva, kulturnih ustanov, društev, posameznikov- stare razglednice, fotografije, filme Historiat zbirkeZbirka listin minoritskega samostana v Celju25 listin "minoritske" zbirke je bilo izločenih kot posebna enota zaradi skupnega prejemnika – celjskega minoritskega samostana, med pripravo Vodnika po fondih in zbirkah ZAC leta 1997. V ZAC so prišle s 3. predajo restituiranega gradiva 27.9.1983, izročil pa jih je ARS

Prevzem restituiranega gradiva je bil opravljen na podlagi jugoslovansko-avstrijskega sporazuma iz leta 1923 ter 2. točke protokola o 3. predaji arhivalij Jugoslaviji pod tekočima št. 1-39 in 47-108. Listine so bile izstavljene v korist minoritskega samostana v Celju. Samostan naj bi bil ustanovljen že leta 1241, čeprav se v virih dejansko omenja šele leta 1310. Na področju današnje Slovenije je zrasla močna provinca, ki je v 17. stol. štela prek 200 članov. V času jožefinskih reform so zaprli mnoge samostane, zaradi česar je bila leta 1848 provinca ukinjena.

Celjski minoritski samostan je bil ukinjen že 3. avgusta 1808. Med dobrotniki samostana najdemo kronane glave (cesarje), nadvojvode, grofe, viteze, tržane in meščane. Listine omenjene zbirke so dejansko najpopolnejši del celotnega listinskega gradiva ZAC, precej strnjeno namreč "pokrivajo" obdobje med 1428 (iz tega leta je najstarejša listina celjskega arhiva) in 1762.

Najpomembnejši motiv izstaviteljev teh listin je bil prav gotovo zagotavljanje dobrotnikovega zveličanja s pomočjo bogatih volil samostanu. Konvent je ob sklepanju tovrstnih "pogodb" prevzel obveznost opravljanja spominskih maš (tedenskih in mesečnih večnih maš ali in obletnic – aniverzarijev) ter molitev, dobrotnik pa je samostanu volil (daroval) določeno vsoto denarja (v gotovini) ali dohodke s svoje posesti (od skupaj 25 listin te zbirke jih kar 19 legitimira tovrstno dejanje ali informira o njem). 5 listin dokumentira oprostitev dajatev za minoritsko posest (večinoma vinograde) in dodelitev desetine, 1 listina pa obvešča o izvedeni prezentaciji.

Direktor: Mag. Bojan CvelfarTel: +386 3 428 76 41 E-pošta: Bojan.Cvelfar@guest.arnes.si