useridguestuseridguestuseridguestERRORuseridguestuseridguestuseridguestuseridguestuseridguest
FondMinoritski (1428-1762)
< previousCharters1428 - 1762
Date: 7. März 1428
AbstractJošt Helffenberger, podmaršal na Štajerskem, podarja minoritskemu samostanu v Celju namesto dveh hub vnder dem Salcz (Žalec ?), ki jih je samostanu poklonil njegov ded Štefan Helffenberger, in ki sta dajali 50 veder vina, sedaj druge štiri hube v Draschendorff (Drešinja vas ali Draškovo selo). Vse to poklanja za opravljanje maš v minoritski cerkvi pred oltarjem sv. Križa, kjer je grobnica njegove rodbine.

Images2
Full textno
 
Add bookmark
Edit charter (old editor)
Date: 21. Juni 1436
AbstractGrof Friderik II. Celjski oprosti vinograd na Miklavškem hribu, ki so ga od njegovega gorskega mojstra Johannesa kupili gvardijan in konvent minoritov v Celju in ki je bil podložen Celjskim, odrajtovanja gornine in vinske desetine.

Images2
Full textno
 
Add bookmark
Edit charter (old editor)
Date: 4. Dezember 1444
AbstractGrof Friderik II. Celjski osvobaja vinograd na Liscah in eno pustoto (kar je nekdanji gvardijan zamenjal s celjskim župnikom Simonom za drug vinograd), plačevanja gornine 4 veder vina v gorski urad v Celju.

Images2
Full textno
 
Add bookmark
Edit charter (old editor)
Date: 20. Juli 1452
AbstractGrof Friderik II. Celjski podeljuje v last gvardijanu Jakobu in minoritskemu konventu v Celju desetino v Trnem v gospostvu Laško, ki sta jo samostanu prodala duhovnik Melhior Bernburger in brat Gašper.

Images2
Full textno
 
Add bookmark
Edit charter (old editor)
Date: 30. September 1463
AbstractCesar Friderik III. osvobaja vinograd na Kumu, last celjskega minoritskega samostana, ki so ga gvardijan Lenart in konvent kupili od čevljarja Martina iz Celja, plačevanja desetine in gornine vicedomskemu uradu v Celju.

Images2
Full textno
 
Add bookmark
Edit charter (old editor)
Date: 26. Februar 1472
AbstractHans Abprecher ustanavlja v minoritski (Marijini) cerkvi v Celju péto zgodnjo mašo, ki jo je pred smrtjo hotel ustanoviti že njegov brat Friderik Abprecher, župnik v Laškem in vicedom v Celju (v ta namen je zapustil tudi del svojega imetja). Izstavitelj ustanavlja omenjen obred za oba ter daje v ta namen cerkvi 12 funtov pfenigov dohodkov. Volilo bodo nadzorovali mestni sodnik in celjski mestni svet.

Images2
Full textno
 
Add bookmark
Edit charter (old editor)
Date: 27. Dezember 1476
AbstractOmenjeni dobrotniki so volili župnijski cerkvi sv. Danijela v Celju sredstva za opravljanje "večne maše" (ain ewige mesß). Daritve mora za to določen kaplan opravljati v kapeli Naše ljube Gospe (In sand Daniels pharkirchen zu Cily in unser(n) lieben frawn cappeln) in sicer pri oltarju na desni strani, ki je posvečen naslednjim svetnikom: Janezu Evangelistu, apostolu Petru ter sveti Doroteji (auff dem altar zu der rechten saytten..... sand Johanß ewangelisten... auch sand Peterß zwelffbotten und sand Dorothe eren geweicht ist).Za opravljanje navedene pobožnosti je predvidenih letno 32 mark pfenigov iz naslednjih postavk: - dobrotniki so kot zalog skupaj kupili vrt blizu mestnih vratc (turlein – med obzidjem in Savinjo), cerkvi pa so namenili dohodke od vrta; - Andrej Hohenwarter voli oltarju 5 guldnov dohodkov od svojega vinograda v Framu (Frawnhaym), po njegovi smrti pa bo vinograd pripadel vsakokratnemu kaplanu, ki bo skrbel za omenjen oltar (kapelo); - Andrej Stupell je za zagotavljanje prihodkov za svoje volilo (4 funte letno) kupil v mestu hišo Žige Lichtenbergerja (za 54 guldnov), od dohodkov (z najemnino) pa bo plačeval cerkvi 2 funta letno, medtem ko bo preostala 2 funta dobil iz svojega vinograda blizu Lemberga (na pobočju hriba Gradič, ledinsko ime vinograda pa je bilo Hudowonigkh); - Ana Lamberger dodaja k temu 60 guldnov (po 3 guldne letno); - Marjeta Rott pa 100 guldnov (5 guldnov letno); - Janez Radmannßdorfer je za volilo cerkvi namenil dohodke svojih dveh vrtov in vrtička (mein zwen gärtten und ein klainß gärttel – skupno 2,5 funtov letnih dohodkov), od česar bo 2 funta daroval omenjenemu oltarju – po njegovi in ženini smrti bodo vrtovi pripadli kaplanu (omenjeni vrtovi so bili med obzidjem in Savinjo v bližini "vratc" v obzidju); - pokojna Ana Prantner (vdova po meščanu) je omenjeni kapeli/oltarju volila 2 marki dohodka od njiv na Dolgem polju; Volilo se končuje s preciziranjem plačila sprejetih obveznosti (1. obrok o Božiču in 2. o Jurjevem (23. aprila)) ter določili sankcij v primeru spora (neredno plačevanje, malomarno opravljanje daritev ...).

Images2
Full textno
 
Add bookmark
Edit charter (old editor)
Date: 28. August 1481
AbstractSigmund von Lychtenwerg in njegova žena Marjeta ustanavljata v minoritski cerkvi sv. Marije v Celju večne maše in obletnico, za kar podeljujeta samostanu dve kmetiji v Novi vasi, na katerih gospodarita kmet Urban in njegov sin.

Images2
Full textno
 
Add bookmark
Edit charter (old editor)
Date: 11. Oktober 1483
AbstractMihael Snaer podeljuje gvardijanu Konradu in konventu frančiškanskega samostana dve kmetiji v Zgornjem Laškem (lastnika sta kmeta Peter in Janez) v zameno za opravljanje večne zadušnice. Minoriti so dolžni opraviti vsak ponedeljek pri oltarju sv. Maksimilijana peto zadušnico ter razen tega še eno tiho mašo za dušni blagor Mihaelovih staršev ter vseh prednikov in potomcev.

Images2
Full textno
 
Add bookmark
Edit charter (old editor)
Date: 10. August 1492
AbstractAndrej Hohenwarter, vrhovni dedni stolnik na Kranjskem in v Slovenski marki ter glavar na gradu Gornje Celje, ustanavlja s soglasjem frančiškanskega provinciala ter gvardijana in konventa minoritov v Celju, večno dnevno mašo v njihovi cerkvi pri oltarju sv. Bernarda. Maša je posvečena dušnemu blagru ustanovitelja, njegove žene Katarine (hčerke Krištofa Ungnada) ter njunih prednikov in potomcev.

Images2
Full textno
 
Add bookmark
Edit charter (old editor)
Date: 19. Juli 1495
AbstractNeža (Agnes), hči viteza Konrada (Cunrad) Verbra s Frajštajna (Frawnstain) pri Št. Vidu na Koroškem, žena gradiščana Baltazarja Lienškega in Jamskega (vdova po Andreju Hohenwarterju s Kolovca[1], sinu celjskega glavarja z istim imenom) v sporazumu s tastom in svakom Štefanom (Steffan – ta je bil v času izdaje listine že mrtev) Hohenwarterjem ter celjskim gvardijanom Hansom z Dobrne (Hansen von Newnhaws) voli celjskim minoritom (heylige orden sand Franciscen) naslednje: - 7 funtov (denarja) letno (plačljivo na praznik Sv. treh kraljev – 6. januarja); - 10 mernikov pšenice, 10 mernikov rži in 40 veder mošta na Mihaelovo (29. septembra);[2] V zameno za te donacije morajo celjski frančiškani opravljati za vse mrtve in žive Hohenwarterje "večno mašo" (vsak dan) pri Maksimiljanovem oltarju, razen tega pa na Miklavževo (6. decembra) ali dan pozneje opraviti večernice ter naslednje jutro tudi péto zadušnico in v dneh zatem še 12 "tihih" (branih) maš. Samostan lahko opravljanje navedenih daritev prepusti tudi zunanjim duhovnikom (če menihi/pridigarji ne utegnejo opraviti vseh predpisanih maš), vendar ti duhovniki daritev ne smejo opraviti v cerkvah, ki bi bile več kot 3 milje oddaljene od mesta (zaradi udeležbe dobrotnikov). V zaključku listine so opisani postopki ob kršenju sprejetih obveznosti z ene ali druge strani (bolj obvezujoče za samostan). Nadzor nad ustanovo imajo mestni sodnik in celjski mestni svet.

Images2
Full textno
 
Add bookmark
Edit charter (old editor)
Date: 30. Oktober 1517
AbstractAhac Lindeški, cesarski svetnik in oskrbnik gradu Rogatec naznanja, da sta Friderik Abprecher, župnik v Laškem in vicedom v Celju ter njegov brat Janez pri celjskih minoritih pri oltarju v (glavni) cerkveni ladji ustanovila péto mašo – zornico, Andrej Abprecher pa je nato svaku Ahaca Lindeškega, Janezu Rogaškemu in njegovim dedičem izročil svoje hiše v Celju ter ostale posesti (kmetije in drugo), s čimer je Janez prevzel dolžnosti do omenjene ustanove (maše). Vsakokratnemu gvardijanu je bil dolžan dajati letno po 13 in pol funta denarja (za Božič in na god sv. Danijela po 6 funtov in 6 šilingov). Tako obremenjena posest je sedaj v lasti Ahaca Lindeškega (podedoval), ki se zase in za svoje dediče zavezuje, da bo sedanjemu gvardijanu Janezu Dobrnskemu (Hansen von Newnhaws) in njegovim naslednikom dajal obljubljeno vsoto denarja.

Images2
Full textno
 
Add bookmark
Edit charter (old editor)
Date: 26. Dezember 1521
AbstractAndrej Grach, tržan Sevnice, skupaj z ženo Jero v soglasju z bratom gvardijanom celjskega minoritskega samostana Ivanom Dobrnskim, ustanavlja dva aniverzarija (maši ob obletnici). Zanju bodo morali minoriti na predvečer obletnice smrti opraviti péto vigilijo ob postavljeni tumbi in štirih gorečih svečah, zjutraj naslednjega dne pa péto mašo zadušnico in toliko tihih maš, kolikor bo duhovnikov v konventu. Na dan obletnice njune smrti mora konvent špitalskemu mojstru celjskega špitala dati 60 denaričev, ta pa mora s tem denarjem kupiti oskrbovancem vina, da bodo molili zanju ter za njune sorodnike. Darovalca namenjata minoritom za zidavo in za druge potrebe 100 ogrskih zlatov ter dohodke (desetino) 6 ogrskih zlatov s posesti v Sevnici in njeni okolici.

Images2
Full textno
 
Add bookmark
Edit charter (old editor)
Date: 14. März 1616
AbstractNadvojvoda Ferdinand Avstrijski dovoljuje gvardijanu in konventu minoritov v Celju, da za popravilo oziroma dokončanje popravila cerkve po dveh hudih požarih, oddajo/prodajo za 500 zlatnikov posestev in hub, ki so v lasti samostana.

Images2
Full textno
 
Add bookmark
Edit charter (old editor)
Date: 10. März 1688
AbstractCesar Leopold I. sporoča arhidiakonu in celjskemu župniku Adamu Graffu, da je na beneficij sv. Duha pred mestnimi vrati po smrti duhovnika Martina Spagnola prezentiral gvardijana in celjski minoritski konvent. Prezentacija je izvedena za dobo 18 let, nakar z beneficijem monarh spet prosto razpolaga.

Images2
Full textno
 
Add bookmark
Edit charter (old editor)
Date: 30. Juni 1692
AbstractBaronica Katarina Elizabeta Rambschissl, rojena Sauer po spoznanju o minljivosti časnih zakladov in zveličavnosti Bogu všečnih dobrih del (zlasti pobožnih intencij) ustanavlja pri minoritih litanije Matere Božje, ki naj jih vsako nedeljo pojejo v samostanski cerkvi (v lavretanski kapeli). Posebno svečano in pri glavnem oltarju je treba to pobožnost opraviti na Marijine in druge praznike apostolov (če le-teh ne praznujejo v soboto). Dobrotnica ustanavlja tudi sobotno večno mašo v isti kapeli (katere gradnjo/opremo je sama plačala: in der von mir erbauten Loretha Capellen) za svoj in dušni blagor svojih umrlih sorodnikov. V lavretanski kapeli voli tudi večno luč. V te namene je junija 1692 naložila 1400 gld, ki jih bodo obrestovali (štajerska komora) po 5 % stopnji (znesek pripade samostanu – 70 gld letno). Skrbniki tega sklada so njeni sorodniki – grofje Sauerji.

Images2
Full textno
 
Add bookmark
Edit charter (old editor)
Date: 30. August 1707
AbstractGvardijan in konvent celjskega minoritskega samostana izjavljata, da je Matija Robida, oskrbnik gospoščine Rogatec, ki je v lasti knezov Eggenbergov, pri minoritih ustanovil večno mašo za dušni blagor svoje pokojne žene Marije Rozalije, rojene Mühler. Večna maša naj se opravlja vsako soboto v lavretanski (Marijini) kapeli, minoriti pa so dolžni v spomin nanjo opraviti tudi aniverzarij 9. decembra. Volilo in "ustanovo" so minoriti sprejeli s privolitvijo redovnega provinciala patra Kerubina Curtija.

Images2
Full textno
 
Add bookmark
Edit charter (old editor)
Date: 30. August 1707
AbstractGvardijan v imenu celotnega minoritskega samostana v Celju sporoča in potrjuje/razglaša (bekhennen), da je upravnik (Verwalter) grofovske gospoščine Podčetrtek (Landtsperg) Anton Robida iz "lastnega nagiba, goreče vneme, naklonjenosti in prepričanja" sklenil v spomin na svojo ženo Marijo Katarino (rojeno Renz), kakor tudi za svoj dušni blagor ter dušni blagor vseh svojih dedičev, prijateljev in sorodnikov, darovati sredstva za opravljanje ene zadušnice tedensko. Omenjene zadušnice (ki so v skladu s kanonskim pravom in papeškimi določili, z intencijo pa je bil seznanjen tudi minoritski provincial Kerubin Cart [Curti]) bodo opravljali ob sredah pri oltarju Svetega Antona. Na račun te intencije je Robida gvardijanu že izročil 500 gld renske veljave. Dodatno bodo v samostanu vsako leto opravili péto mašo ob obletnici (13. aprila). Samostan se obvezuje, da bo intencijo v primeru nesreče, ki bi ga zadela (razpustitev) posredoval drugi cerkveni ustanovi (samostanu ali cerkvi) ali pa neporabljen znesek vrnil – za donacijo jamči samostan s svojim imetjem. O donaciji so napisali dve enaki listini – eno je prejel ustanovitelj (z velikim samostanskim pečatom), druga pa je ostala v samostanu (z dobrotnikovim pečatom – ta se je tudi ohranila).

Images2
Full textno
 
Add bookmark
Edit charter (old editor)
Date: 18. Januar 1708
AbstractGvardijan in konvent celjskih minoritov izjavljata, da je župnik iz Nove Cerkve Jurij Ferdinand Khillau, pri njih ustanovil večno mašo. Minoriti morajo zanj, za njegove prednike in dediče, žive in mrtve vsak petek opraviti mašo pri oltarju sv. Križa, na dan njegove smrti zadušnico ter na obletnico aniverzarij. Volilo je potrdil redovni provincial pater Kerubin Curti. Dobrotnik je minoritom v ta namen podelil 600 renskih goldinarjev. O sklenjeni intenciji so spisali dve listini – eno je prejel dobrotnik, druga pa je ostala v samostanu.

Images2
Full textno
 
Add bookmark
Edit charter (old editor)
Date: 9. November 1709
AbstractMestni sodnik in mestni svet deželnoknežjega mesta Celja naznanjata, da je tedaj že pokojni član mestnega sveta in livar zvonov Nikolaj Urban Boset z listino z dne 17. novembra 1703 za svoj dušni blagor ter blagor svojih staršev, pokojne žene in sorodnikov, ustanovil dve večni maši tedensko ter v ta namen izročil mestnemu magistratu 1000 renskih goldinarjev. 40 goldinarjev letno (znesek 4 % obresti) pripada izvajalcu teh obredov – opravilo naj bi prevzel dobrotnikov dedič, ki bo stopil v duhovniški poklic.

Images2
Full textno
 
Add bookmark
Edit charter (old editor)
Date: 23. März 1743
AbstractGvardijan in konvent celjskih minoritov izjavljata, da je Eleonora Doroteja Mossegger v svoj dušni blagor ter za svojo družino ustanovila eno večno mašo mesečno. Obred naj izvajajo pri oltarju Marije Pomočnice, če bi ta oltar kdaj propadel, pa v lavretanski kapeli. Dobrotnica je v ta namen izročila minoritom 200 goldinarjev, z intencijo pa se je strinjal tudi redovni provincial pater Angelus Kocher.

Images2
Full textno
 
Add bookmark
Edit charter (old editor)
Date: 15. Juli 1744
AbstractFranc Anton Stainacher, deželnozborsko imenovani proviantni oskrbnik v Celju, ustanavlja za svoj in ženin dušni blagor kot tudi za dušni blagor svojega sorodstva večno luč v lavretanski kapeli. Iz obresti glavnice 300 goldinarjev je treba vzdrževati srednjo svetilko pred Marijinim oltarjem, za katero dotlej še ni bilo dobrotnika. Ustanovo so sprejeli s soglasjem redovnega provinciala patra Angela Kocherja, ustanovno pismo pa je bilo sestavljeno v dveh primerkih.

Images2
Full textno
 
Add bookmark
Edit charter (old editor)
Date: 1. Januar 1748
AbstractGvardijan in konvent celjskega minoritskega samostana izjavljata, da je bivši župnik v Novi Cerkvi Jurij Ferdinand Khillau von Ehrenstain, z oporoko z dne 27. aprila 1709 ustanovil v samostanski cerkvi dve večni maši tedensko ter aniverzarij, ki naj se opravlja v osmini Vernih duš. Obrede je treba opraviti pri oltarju sv. Križa. Dobrotnik je v zgornji namen samostanu namenil 200 goldinarjev, o čemer sta bili izdelani dve listini – eno je obdržal konvent, drugo pa so dobili dobrotnikovi dediči.

Images2
Full textno
 
Add bookmark
Edit charter (old editor)
Date: 15. November 1756
AbstractFranc Anton Stainacher, bivši deželnozborsko imenovani proviantni oskrbnik v Celju, izjavlja da je zase in za dušni blagor svoje žene Marije Konstance pri celjskih minoritih ustanovil dve večni maši (zadušnici) mesečno, opravijo pa naj jih v lavretanski kapeli. Minoriti morajo zanj brati tudi mašo na praznik Marijinega Brezmadežnega spočetja (8. decembra). Stainacher je v ta namen pri stanovih naložil glavnico 500 goldinarjev (ustrezno potrdilo je bilo izdano v Gradcu 1. decembra 1754), do katerih je imel pravico njegov "duhovni sin" Franc Stainacher, duhovnik in kurat v Celju.

Images2
Full textno
 
Add bookmark
Edit charter (old editor)
Date: 11. Januar 1762
AbstractPodpisani konventuali celjskega minoritskega samostana izjavljajo, da jim je bivši proviantni oskrbnik v Celju Franc Anton Stainacher vročil zadolžno pismo, izstavljeno za 500 goldinarjev. Petodstotne obresti od glavnice so namenjene minoritom, ki naj za to zanj opravijo 25 maš letno (2 mesečno, eno pa na praznik Marijinega Brezmadežnega spočetja).

Images2
Full textno
 
Add bookmark
Edit charter (old editor)
< previousCharters1428 - 1762