Vodnik po matičnih knjigah za območje SR Slovenije (Skupnost arhivov Slovenije, 1. zvezek), 3. deli, Ljubljana 1972.

Vodnik po župnijskih arhivih na območju SR Slovenije (Skupnost arhivov Slovenije, Vodniki, 2. zvezek), 2. dela, Ljubljana 1975.

Slovenija v papeških listinah (Katalog razstave Arhiva Republike Slovenije), Ljubljana 1999.

Vodnik po fondih in zbirkah (Nadškofijski arhiv Ljubljana, Priročniki 1), Ljubljana 1999.

Krampač Tone, Vodnik po matičnih knjigah Nadškofijskega arhiva Ljubljana (Priročniki 2), Ljubljana 2003.

Listine imenovanj ljubljanskih škofov (katalog razstave Arhiva Republike Slovenije), Ljubljana 2004.

Golec Lilijana Žnidaršič, Kapiteljski arhiv Ljubljana (Nadškofija Ljubljana, Arhiv, Priročniki 3), 1. zvezek, Ljubljana 2006.

Rešnjega telesa Ljubljansko škofijo je 6. decembra 1461 ustanovil cesar Friderik III. Ustanovitev je 6. septembra 1462 potrdil papež Pij II. in 6. junija 1463 za prvega ljubljanskega škofa imenoval Sigismunda grofa Lamberga.

Materialno osnovo škofije je sestavljala posest benediktinske opatije z njej inkorporiranimi župnijami. Škofija ni imela strnjenega ozemlja okrog škofijskega sedeža v Ljubljani. Župnije so bile razdeljen na šest, med seboj nepovezanih otokov na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem. Škofija je bila neposredno podrejena Svetemu sedežu. V času jožefinskih reform je bila za kratek čas povzdignjena v nadškofijo (1787 – 1806) in sedež metropolije za senjsko – modruško, gradiščansko, tržaško in koprsko škofijo, njeno ozemlje pa omejeno na Kranjsko. Celotna Kranjska je prišla pod okrilje ljubljanske škofije leta 1830 (dekanije Postojna, Trnovo – Ilirska Bistrica, Vipava), oziroma leta 1833, ko je bila ljubljanski škofiji dodeljena še župnija Motnik. Meje škofije so se ponovno spremenile po prvi svetovni vojni, ko je morala ljubljanska škofija zaradi italijanske okupacije prepustiti dekanijo Trnovo – Ilirska Bistrica reški škofiji, dekanijo Postojna tržaški škofiji, dekaniji Vipava in Idrija goriški nadškofiji in župnijo Bela Peč videmski nadškofiji.

Leta 1961 je bila ljubljanska škofija povzdignjena v nadškofijo brez sufraganov, leta 1968 pa v metropolijo s sufraganom v Mariboru in od leta 1977 tudi v Kopru (obnovljena koprska škofija). Papež Benedikt XVI. je 7. aprila 2006 na ozemlju ljubljanske nadškofije ustanovil škofijo v Novem mestu in ji dodelil dekanije Črnomelj, Kočevje, Leskovec, Novo mesto, Trebnje in Žužemberk. V Ljubljansko metropolijo sta poslej vključeni škofiji v Novem mestu in Kopru, v novo ustanovljeno mariborsko metropolijo pa škofiji v Celju in Murski Soboti.

Gradivo nadškofijskega arhiva je razdeljeno na pet skupin:

1. Škofijski arhiv, ki poleg gradiva, ki je nastalo iz poslovanja škofijskih uradov (1463 – 1961), hrani tudi gradivo nekdanje benediktinske opatije v Gornjem Gradu (1140 – 1473).

2. Kapiteljski arhiv, ki hrani gradivo, ki je nastalo iz poslovanja ljubljanskega stolnega kapitlja. Vanj je vključeno gradivo župnij, ki so bile inkorporirane ljubljanskemu proštu, dekanu in kapitlju (1394 – 1951).

3. Župnijski arhivi, ki hrani župnijske arhive tistih župnij ljubljanske nadškofije, ki so starejši del svojega župnijskega arhiva shranile v Nadškofijskem arhivu. Med njimi so začasno tudi župnije, ki so bile leta 2006 dodeljene novo ustanovljeni novomeški škofiji.

4. Organizacije (19. in 20. stol.), društva (19. in 20. stol.) in zapuščine (16. – 20. stol.)

5. Zbirke: med njimi: Zbirka listin (1147 – 2006), zbirka rokopisov (13. – 20. stol.), zbirka starih tiskov (16. in 17. stol.), kartografska zbirka (18. – 20. stol.), zbirka fotografij, zbirka načrtov).

Zbirka listin V kronološki zbirki je 2639 listin različne provenience. Izoblikovala se je v začetku 20. stoletja, ko so iz spisovnega gradiva različnih fondov (benediktinska opatija Gornji Grad 1147 – 1473, Škofijski arhiv od 1463 dalje, Kapiteljski arhiv, Župnijski arhivi, Zapuščine) izločili pergamentne listine in jih kronološko uredili. Po vsebini so na prvem mestu papeške potrditve ljubljanskih škofov, podelitve spregledov in odpustkov. Za zgodovino škofije in kapitlja so pomembne še ustanovne listine kanonikatov in raznih beneficijev ter mašnih, dobrodelnih in drugih ustanov, listine o potrditvi ljubljanskih stolnih proštov, dekanov in kanonikov, listine nekaterih redovnih skupnosti, razna kupna, zakupna in zadolžna pisma.